S SPOMINOM MED MRTVIMI SLOVENSKIMI PISATELJI

Iz Zbornika Svobodne Slovenije (Buenos Aires - 1954)
S SPOMINOM MED MRTVIMI SLOVENSKIMI PISATELJI (197kb PDF)


...S tem člankom se hočemo spominjati pisateljev, ki so iz vseslovenske skupnosti odšli po tistem letu, ko je v naše mirno skupno življenje treščil vihar vojske iz tujine in vulkan kaosa iz naših lastnih tal, pa do zadnjih dni, ko visimo tu in tam med življenjem in smrtjo, ne vedoč, kdo izmed nas bo prvi, ki bo padel — v zgodovino.
Ta spomin na pisatelje, ki so umrli v tem razdobju od pomladi 1941 do poletja 1953...


SMRTI V ČASIH OKUPACIJE
-Žrtve nemških okupatorjev
-Žrtve italijanskih okupatorjev

ŽRTVE NA PROTIKOMUNISTIČNI STRANI

ŽRTVE OB PREVRATU

UMRLI KNJIŽEVNIKI PO VOJNI DOMA - 1) pesniki, 2) pisatelji, 3) dramatiki
PISATELJI UMRLI V EMIGRACIJI
SMRTI Z LITERARNO KULTURO POVEZANIH KULTURNIH DELAVCEV
Smrti med vojno in po vojni.
SMRT ZNANSTVENIKOV V EMIGRACIJI

Muzejsko društvo Škofja Loka o dr. Tinetu Debeljaku

9. 10. 2009
Poročamo: PRIJETEN VEČER O TINETU DEBELJAKU V ŠENTJOŠTU NAD HORJULOM več ...

29. 9. 2009
VABIMO VAS K NAKUPU KNJIGE DR. TINE DEBELJAK: ČRNI KAMNITNIK / LOMA NEGRA več ...

25. 9. 2009
Poročamo: ODMEVI NA BLAZNIKOV VEČER POSVEČEN DR. TINETU DEBELJAKU več ...

24. 9. 2009:
Poročamo: IZŠLA JE KNJIGA OLIMPIJSKI VENEC / GRADIVO ZA BIBLIOGRAFIJO TINETA DEBELJAKA več ...

24. 9. 2009

Poročamo: IZJEMEN BLAZNIKOV VEČER POSVEČEN DR. TINETU DEBELJAKU več ...

23. Septembra v Škofji Loki Blaznikov večer

Ob 20. letnici smrti dr. Tineta Debeljaka.
Pripravljam kratek dokumentarec in fotografsko razstavo: Slovenci v Argentini danes - v smernicah dr. Tineta Debeljaka.

DR. TINE DEBELJAK JE PONOVNO POVEZAN S ŠKOFJELOŠKIM PASIJONOM

Dr. Tine Debeljak (1903 - 1989), soustanovitelj in od nedavnega častni član (posthumno) Muzejskega društva Škofja Loka, je leta 1936 po več kot 250 letih za gledališko uprizoritev priredil in režiral Škofjeloški pasjion...

Kdaj je Kocbek zvedel za pokol domobrancev?

Kdaj je Kocbek zvedel za pokol domobrancev?
dr. Tine Debeljak, Svobodna Slovenija, Bs As, 15. marca 1979

dr. Tine Debeljak o ustanovitvi SAZU

Ob 40. letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svobodna Slovenija, Buenos Aires, Jan 1979.

SLOVENSKA ŽENA V REVOLUCIJI - VERA REMEC DEBELJAKOVA.

Prvorazredna tema: napisano leta 1964, kako so žene trpele komunistično revolucijo v Sloveniji in njene posledice

Dr. Tinetu Debeljaku ob 75-letnici

V Svobodni Sloveniji, 27. aprila 1978, Miloš Stare dr. Tinetu Debeljaku ob 75 - letnici

Prvo leto komunistične revolucije v Sloveniji / Zbornik Svobodne Slovenije 1952

Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1952.
Prvo leto komunistične revolucije v Sloveniji
Pod psevdonimom "Janez Martinc" je dr Tine Debeljak pisal o najhujših časih v slovenski zgodovini, ker je čutil za to odgovornost: "Vsak naj se zaveda, da je po svoji moči dolžan poskrbeti za nepokvarjeno podobo našega boja v domovini."

20. 3. 2009 DR. TINE DEBELJAK - ČASTNI ČLAN MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA (POSTHUMNO)

Člani Muzejskega društva Škofja Loka so na zboru članov, ki je bil 19. 3. 2009, soglasno posthumno za častnega člana društva imenovali dr. Tineta Debeljaka, soustanovitelja društva.

Knjiga "Črni Kamnitnik - Loma Negra" (dr. Tine Debeljak) je izšla v založbi Družina, meseca novembra 2003.

Iz knjige "Črni Kamnitnik"
Črtica "Naša hiša" (PDF)

Pesem PRIDI (dr. Tine Debeljak )

Pesniška zbirka "Poljub" SKA 1950
je namenjena ženi, ki je ostala v domovini z otroki.
Dvigni se, žena moja, in pridi,
dvigni se, stopi na brod vala!...

Svobodni Pogledi I - Začetki komunistične revolucije v Sloveniji - dr. Tine Debeljak - Ponatis iz tednika SVOBODNA SLOVENIJA 1967

"Danes se pozablja na ta siloviti udar, kar je morda dobro, sicer bi ne mogli
živeti; toda pozablja se preveč, da je med nami mnogo prelite krvi in tisti, ki
jo je prelil, tega še ni priznal, kaj šele, da bi se pokesal. Mladi rod v svetu
danes komaj ve, zakaj so očetje in matere zapustili domovino in si izbrali pot v
svet; rod doma pa živi v umetno ustvarjenem mitu, ki ne ustreza resnici, in ki
zgodovino teh zadnjih desetletij še vedno deli v “patriote” in “izdajalce” in
smo izdajalci mi. In ta zgodovina se ne bo spemenila, če ne bomo mi prinesli
svoj delež k resnici in razjasnitvi."

Pridiga nadškofa Rodeta ob 100-letnici rojstva dr. Tineta Debeljaka

Škofja Loka, 25. 11. 2003

Večer dr. Tineta Debeljaka ob 10-letnici smrti

Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires.
8. aprila 2000
Tine Debeljak ml.

Aleja znamenitih Ločanov - dr. Tine Deblejak

Mesto Škofja Loka je dr. Tinetu Debeljaku ob stoletnici rojstva postavila spomenik v Aleji znamenitih Ločanov

DR. TINE DEBELJAK - Prvi slovenski parlament v Ljubljani 3. maja 1945

DR. TINE DEBELJAK - Prvi slovenski parlament v Ljubljani 3. maja 1945
Ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo.
Dr. Tine Debeljak, je bil tudi član prvega slovenskega parlamenta . Poročilo objavljeno v Zborniku Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1965.

Prvi slovenski parlament.pdf

(80KB PDF)

DR. TINE DEBELJAK - Pot v komunistično revolucijo v Sloveniji spomladi 1942

Objavljeno v Koledarju – Zborniku Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1953.
avtor dr. Tine Debeljak – pod psevdonimom JANEZ MARTINC.
Kako je OF v teh prvih pomladnih mesecih z nasiljem nad narodom in s pritiskom na svoje "zaveznike" uspela pripeljati OF v izključno komunistično organizacijo in začela s krvavo uveljavitvijo diktature proletariata po boljševiškem zgledu nad Slovenci.

Kaj sodim o komunizmu – anketa. Zbornik Svobodne Slovenije Buenos Aires 1965 VERA REMEC DEBELJAK

(158Kb PDF)
Rojena v Kandiji pri Novem mestu, hčerka gimnazijskega ravnatelja in politika Bogumila Remca ter Marije roj. Debevec, pisateljice gospodinjskih knjig. Po nižji klasični gimnaziji in dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je bila uslužbena 7 let v Novi založbi, kjer je vodila knjigarniški oddelek. Med tem časom se je v knjigotrški stroki specializirala tudi na Dunaju....

"Devet let v rdečem raju" (Vera Remec Debeljak)

Spomini Vere Remec Debeljak, objavljeni v Reviji "Duhovno življenje" (Buenos Aires)- kako je žena dr. Tineta Debeljaka prestala komunistično diktaturo od leta 1945 do leta 1954, ko je s posredovanjem Rdečega križa s svojimi otroci emigrirala v Argentino k svojemu možu. (PDF)